soleco   slovensko   deutsch   hrvatski   english e-mail domov
 
    KNJIGE

Modri Investitor

odlomek iz knjige:

Star in preizkušen je rek, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih investicijskih skladov. Od tod se je razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si jo vlagatelj moral želeti, bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen prevzeti. Naš pogled je drugačen. Stopnja donosa bi morala biti bolj odvisna od umskega napora, ki ga je vlagatelj pripravljen vložiti v svojo nalogo. Minimalen donos gre našemu pasivnemu vlagatelju, ki želi tako varnost kot čim manj skrbi. Maksimalen donos bo realiziral buden in podjeten vlagatelj, ki maksimalno uporablja svojo pamet. Leta 1965 smo zapisali: »V mnogih primerih je morda manj tvegano kupiti »poceni delnice«, ki ponujajo priložnost visokega dobička, kot konvencionalne obveznice s 4,5-odstotnim donosom na leto.« V tem stavku je bilo več resnice, kot smo sploh domnevali, saj so v letih, ki so sledila, celo najboljše dolgoročne obveznice zaradi rasti obrestnih mer izgubile občuten del svojega trga.


Osnovni problem razmerja med obveznicami in delnicami

Na kratko smo že izpostavili portfeljsko strategijo defenzivnega vlagatelja.*1 Svoja sredstva bi moral razporediti med varne obveznice in varne delnice.
Za osnovno vodilo smo postavili pravilo, po katerem vlagatelj ne bi smel imeti v delnicah manj kot 25 ali več kot 75 %, preostali del portfelja (25-75 %) pa naj bi imel v obveznicah. Poudarek je na pogoju, da bi moralo biti standardno razmerje med dvema glavnima investicijama 50:50. Upoštevaje tradicijo bi po kriteriju zdravega razuma delež delnic povečali v primeru nizkih cen, do katerih je prišlo zaradi medvedjega borznega trenda. In nasprotno – zdrava presoja bo zahtevala zmanjšanje deleža delnic pod 50 %, če bo vlagatelj ocenil, da je borza nevarno visoko.
Te maksime je bilo vedno lahko izreči in težko realizirati – ker so v nasprotju s človeškim značajem, ki producira medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delnic, ko borza prekorači neko točko, in povečevanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Tako je zato, ker povprečen človek ravna in očitno mora ravnati v nasprotju z vzroki, ki so privedli do bumov ali zlomov, avtor pa verjame, da jih bomo zagotovo imeli tudi v prihodnje.
Če bi bila razdelitev investicij in špekulacij jasna, bi morda lahko vlagatelje prepoznali kot pametne, izkušene skupine, ki po visokih cenah prodajajo neprevidnim in požrešnim špekulantom in nato od njih iste delnice kupujejo, ko ene zaradi depresije padejo. Ta scenarij bi imel sicer v preteklosti nekaj možnosti, v finančni zgodovini po letu 1949 pa ga je težko najti. Videti je, da tega načela ne uporabljajo niti strokovno vodeni investicijski skladi.
Odstotek delnic v dveh glavnih tipih skladov – mešanih in delniških – se je skozi leta zelo malo spreminjal. Njihove prodajne aktivnosti so bile pretežno povezane s preskoki iz manj v bolj obetavna podjetja.
Če velja, in tako smo dolgo mislili, da so delniški trgi izgubili stik s starimi mejniki, in če nove meje še niso določene, vlagatelju ne moremo ponuditi zanesljivih pravil, po katerih bi znižal delež delnic na 25 % ali jih povečal na 75 %. Lahko pa rečemo, da na splošno vlagatelj ne bi smel rušiti razmerja 50:50, razen če ima močno zaupanje in vero v svoje delnice, in če je prepričan, da lahko neprizadeto opazuje padec borze, do kakršnega je prišlo v letih 1969 in 1970. Težko si predstavljamo, bi lahko bila taka samozavest pri vrednostih v začetku leta 1972 upravičena, bi pa še enkrat svetovali delež delnic nad 50 %. Iz enakih razlogov je prav tako težko svetovati zmanjšanje tega deleža krepko pod 50 %, razen če je vlagatelj ob sedanjih cenah delnic vznemirjen in bo lahko mirno prenesel njihovo prihodnjo rast.
Nagibamo se torej k preprosti formuli 50:50. Pri tej strategiji je bistvenega pomena, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med obveznicami in delnicami. Ko se cene delnic zvišajo in zaradi tega delež le-teh v vašem portfelju znaša 55 %, prodajte eno enajstino delnic, denar prenesite v obveznice in tako ponovno vzpostavite razmerje 50:50. In nasprotno, padec delnic, ki bi povzročil, da njihov delež v portfelju pade na 45 %, bi zahteval prodajo ene enajstine obveznic in prenos tega denarja v nakup delnic, da bi se ponovno vzpostavilo osnovno razmerje.
Univerza Yale je v obdobju po letu 1937 sledila podobnemu načrtu, ki pa je v celotnem delniškem deležu vseboval le 35 % zanesljivih delnic. Na začetku leta 1950 so na univerzi odstopili od nekoč znane formule in imeli leta 1969 v delnicah 61 % svojega portfelja. (V tem času je imelo 71 naložbenih institucij, ki so skupno upravljale 7,6 milijarde dolarjev, v delnicah 60,3 % sredstev.) Yaleov primer ilustrira veliko prevlado nad nekoč tradicionalnim pristopom, katere vzroki ležijo v borzni rasti zadnjih let. Naš pristop vsekakor še vedno svetuje defenzivnemu vlagatelju smiselno formulo 50:50. Zelo je preprosta in gotovo pelje v pravo smer; daje mu celo občutek, da nekatere poteze vleče kot odgovor na borzne premike in ga, kar je najpomembneje, obvaruje pred tem, da bi pregloboko zakorakal v delnice, ko bi borza nevarno zrasla.
Še več, zares konzervativen vlagatelj bo v rastočem trgu zadovoljen...


Tri priporočljiva področja za podjetnega vlagatelja

Doseganje nadpovprečnih investicijskih rezultatov na dolgi rok zahteva upoštevanje dveh odlik: (1) Testi, s katerimi se presoja podjetje, morajo biti objektivni in racionalni glede na njegovo osnovno zdravje; (2) Ravnanje vlagatelja mora biti različno od večine drugih vlagateljev in špekulantov. Naše izkušnje in študije nas napeljujejo k temu, da svetujemo tri pristope k investiranju, ki upoštevajo prej navedene kriterije. Ti pristopi se med seboj zelo razlikujejo in vsak od njih zahteva različen tip znanja in značaja tistih, ki jim sledijo....


Cena: 33.00 € (7.920,00 SIT)

[naročite knjigo]

Borzna predavanja

Želite obiskati borzne delavnice, kakršne je pred več kot 50-timi leti slavni Warren Buffett?

Borzna literatura


» preverite naš izbor borzne literature


 
  © SOLECO, d.o.o., Vse pravice pridržane! izdelava spletnih strani novisplet