soleco   slovensko   deutsch   hrvatski   english e-mail domov
 
    KNJIGE

NAPOVEDI BORZNEGA INVESTITORJA

odlomek iz knjige:

KAJ SE ZDAJ DOGAJA NA TUJIH BORZAH …


Monetarni faktorji in borzna psihologija se tesno prepletata. Kostolany je nekoč rekel, da tam, kjer je denar, slej ko prej sledi tudi pozitivna psihologija.
V medijih so začeli na začetku leta 2013 omenjati velike spremembe v portfeljih velikih skladov oziroma beg kapitala v delnice. Komentarji so se opirali predvsem na pokojninske in zavarovalniške sklade, ki so bili močno obteženi z obveznicami – vendar pa so te obveznice prinašale ekstremno nizke donose. Skoraj 20-letna nepretrgana rast cen obveznic na svetovnih trgih naj bi bila po mnenju analitikov pri koncu, borzna strategija pa zrela za spremembo.
Veliko analitikov zdaj govori o, po fundamentu gledano, najnižjih cenah delnic v vsej generaciji. Svoje stališče opravičujejo z ekstremno aktivno denarno politiko centralnih bank, zaradi česar je na trgu veliko denarja, ki išče donosne naložbe. Pretok denarja iz obveznic in delnic se je konec 2012 začel potrjevati v neto pritoku kapitala v delniške sklade. Zanimivo je, da je bila bilanca prilivov in dolivov denarja iz delniških skladov v letu 2012 v svetu negativna, ob tem pa so delniški trgi na razvitih borzah to leto zaključili z dvomestnim porastom. Kdo je torej sploh kupoval? Kostolany bi rekel, da trdni individualni vlagatelji.
Vnovični tok denarja v delniške sklade je dober znak za malega vlagatelja, ki si želi zaslužiti. Vendar je treba povedati, da lahko evforija na finančnih trgih …


NAUKI IZ PRIMERA APPLE …

V časopisu Handelsblatt je bil januarja 2013 objavljen članek z naslovom: »Apple si počasne rasti ne more več privoščiti.« V njem je avtor najprej ugotovil, da je podjetje izjemno veliko, kar po logiki pomeni, da ekspanzivno ne more več rasti. Čeprav so bili prodajni rezultati njihovih iPhonov in iPadov na rekordnih ravneh, pa so analitiki ugotovili, da je bila stopnja prirasta prodaje in dobička glede na leto prej nižja kot v obdobju 2010/11.
Kako je možno, da je delnica po objavi članka v enem dnevu izgubila več kot 10 odstotkov, medtem ko so bili zadnji prodajni rezultati rekordni? Prav na ta problem želim tu opozoriti malega vlagatelja. Niso dovolj le dobri rezultati, temveč tudi pričakovanja o rezultatih, ki jih je borza v primeru podjetja Apple v tekoče cene že vračunala. Tečaj podjetja je v zadnjih petih letih zrasel za 500%. V teh letih so vstopali evforični vlagatelji, ki niso hoteli niti slišati za Grahamove 10-letne analize in so zgolj sanjarili o super-proizvodih ameriškega podjetja, za katere ni meja. K temu se je dodajal še kult Steva Jobsa, opisovanega kot božanstvo, ki je zmožno podjetje popeljati v neskončno rast. Vsa ta pričakovanja so bila tako že nekaj časa vgrajena v ceni delnice. Ogromno optimizma in velikan, ki je v svoji panogi največji, je smrtonosna kombinacija, ki slej ko prej napoveduje težke čase za delnico. To sem aprila 2012 v Financah pisal v svojem članku z naslovom Delnica Apple v središču evforije.





KATERE DELNICE SO AKTUALNE …

Katere delnice so morda podcenjene zdaj? Težko je reči, da vse enako, oziroma da se podcenjene nahajajo v določenem borznem indeksu, precenjene pa v drugem borznem indeksu. Je pa bazen, v katerem bo vlagatelj z Grahamovimi orodji iskal fundamentalno podcenjene delnice, zdaj viden v borznih indeksih …



STVARNOST BORZNEGA TRGA V SLOVENIJI …


Med pomembnimi vzroki sedanjega slabega stanja na slovenski borzi so negativni monetarni tokovi, še bolj pa proces dezinvestiranja. Povedano po domače: denar odteka iz države ali se njegova masa v najboljšem primeru ne povečuje. Iz ust strokovnjakov pogosto slišimo, da je problem v monetarnem krču v Sloveniji; banke ne posojajo, to pa je potem povod za slabo stanje na borzi in v gospodarstvu.
Čeprav so monetarni problemi le odraz resničnih, globljih problemov slovenskega gospodarstva, povezanega s preveliko gospodarsko regulativo (ta je resnična ovira pri rasti delnic slovenskih družb), pa je njihov vpliv za borzo tudi dovolj pomemben, da ga je vredno analizirati. Pred vlaganjem si mora Vlagatelj v slovenske delnice, tako kot vlagatelji na drugih svetovnih borzah, odgovoriti na osnovno vprašanje, ali količina denarne mase M2 v Sloveniji v danem trenutku narašča, pada ali stagnira.
Zaradi enostavnosti razlage vzemimo v preučitev sam denarni agregat M2 (gotovino in depozite), s katerim lahko za borzne namene zadovoljivo analiziramo, kaj se v Sloveniji dogaja monetarno gledano….

….
Dosedanje izkušnje s slovensko borzo govorijo, da so govorice o tujih prevzemih oziroma privatizaciji slovenskih paradnih konjev spodbujale delniške tečaje, a le za kratek čas. Globlji razlog negativnega vzdušja na ljubljanski borzi je princip …


Cena: 19.00 € (4.560,00 SIT)

[naročite knjigo]

Borzna predavanja

Želite obiskati borzne delavnice, kakršne je pred več kot 50-timi leti slavni Warren Buffett?

Borzna literatura


» preverite naš izbor borzne literature


 
  © SOLECO, d.o.o., Vse pravice pridržane! izdelava spletnih strani novisplet