soleco   slovensko   deutsch   hrvatski   english e-mail domov
 
    KNJIGE

POT WARRENA BUFFETTA, 3.izdaja

odlomek iz knjige:

»Ko je Buffett, oktobra 2011, na CNN-u povedal, da je Berkshire Hathaway kupoval delnice IBM-a, sem prepričan, da se je veliko delničarjev Berkshira popraskalo po laseh. Navsezadnje je to bil človek, ki je stalno ponavljal, da ga tehnološka podjetja ne zanimajo. Enkrat je glede tega rekel: »Lahko ves svoj čas razmišljam o tehnologiji prihodnjih let, pa še vedno ne bom med 10.000 najbolj pametnimi v državi na tem področju.«⁴⁶

Buffetta od nakupov tehnoloških podjetij ni odvračalo to, da poslovanja teh ne bi razumel; še predobro jih je razumel. Tisto, kar ga je vedno mučilo, so bile težave pri določanju prihodnjega cash-flowa teh podjetij. Stalne motnje in inovacije, ki so običajne za to panogo, povzročajo kratko življenjsko dobo franšiz. Buffett je lahko z zaupanjem gledal na prihodnost podjetij Coca-Cola, Wells Fargo, American Express, Johnson&Johnson, Procter&Gamble, Kraft Foods in Wal-Mart. Prihodnost podjetij Microsoft, Cisco, Oracle, Intel in – vsaj tako smo mislili – IBM pa je bila le preveč nepredvidljiva.

Toda konec leta 2011 je Berkshire Hathaway nakupil 63,9 milijona delnic IBM-a oziroma 5,4-odstotni lastniški delež v njem. Šlo je za masiven 10,8 milijarde dolarjev vreden nakup, največji, ki ga je Buffett kdajkoli opravil.


Načelo racionalnosti

Ko je v letnem poročilu Berkshira za leto 2011 Buffett spregovoril o nakupu IBM-a, se je marsikomu zazdelo, da bo pisal o konkurenčnih prednostih tehnološkega giganta na področju informacijske tehnologije. Vendar so namesto tega brali predavanje o vrednosti kupljenih delnic in kako inteligentno razmišljati o dolgoročni strategiji podjetja.

Buffett je takole začel: »Vsi poznavalci podjetja vedo, da sta se direktorja Lou Gerstner in Sam Palmisano pred 20 leti odlično odrezala pri reševanju IBM-a pred bankrotom ter ga do danes popeljala v razred prominentnih podjetij. Njuni poslovni rezultati so resnično izjemni.«⁴⁷ Težko si je predstavljati, da je bil stoletni IBM pred 20-imi leti blizu kolapsa. Leta 1992 je podjetje izgubilo 5 milijard dolarjev, največ, kar ga je katero koli ameriško podjetje izgubilo v enem letu. Leto kasneje je na čelo korporacije prišel Lou Gerstner z nalogo storiti turnaround. Gerstner je v svoji knjigi Who Says Elephant Can't Dance? (HarperCollins, 2002) poudaril svoje strategije, od prodaje nizko donosne hardware tehnologije do prehoda k softwareu in storitvam. Kasneje, leta 2002, ko je šef uprave postal Sam Palmisano, je ta prodal področje osebnih računalnikov in dosegel rast IBM-a v naslednjih desetih letih z osredotočanjem na storitve, internet in software.

Buffett je v nadaljevanju zapisal: »Tudi upravljanje s financami je bilo briljantno. Ne poznam velikega podjetja, ki bi imelo boljši finančni menedžment s sposobnostjo znatno povečati koristi delničarjem. Podjetje je dolg porabilo pametno, se odločilo za preudarne prevzeme podjetij in agresivno odkupovalo lastne delnice.«⁴⁸

Leta 1993 je bilo v obtoku 2,3 milijarde delnic IBM. Deset let kasneje, ko se je Gerstner upokojil in Palmisano postal novi šef, jih je bilo na trgu 1,7 milijarde. V teh desetih letih je Gerstner pokupil 26 odstotkov delnic in povečal dividende za 136 odstotkov. Palmisano je sledil predhodniku. V njegovem 10-letnem mandatu je IBM znižal število delnic z 1,7 na 1,1 milijarde oziroma za 36 odstotkov. Skupaj sta Gerstner in Palmisano pokupila polovico delnic. In še nekaj. Palmisano je v svojem desetletnem obdobju povečal dividende z 0,59 na 3,3 dolarja za delnico, kar je 460-odstoten porast.

Od štirih tehnoloških jezdecev – IBM-a, Microsofta, Intela in Cisca – je le enemu uspelo, da je delnica prebila rekord iz leta 1999. To je IBM. Konec leta 1999 se je delnica IBM prodajala po 112 dolarjev, konec leta 2012 pa po 191 dolarjev. Primerjajmo to s Ciscom (54 proti 19 dolarjev), Intelom (42 proti 20 dolarjev) in Microsoftom (52 proti 27 dolarjev). Ne gre za to, da je IBM rasel hitreje od drugih, temveč da je cena delnica rasla hitreje, ker se je vrednost podjetja na delnico hitreje povečevala. Med letoma 1999 in 2012 je Microsoft zmanjšal število svojih delnic za 19 odstotkov, Intel in Cisco za 23 odstotkov, IBM pa za 36 odstotkov.

Zapomniti si velja tudi naslednjo Buffettovo opazko. Po začetnih nakupih delnic podjetja mu je bilo všeč, ker se cena IBM-a na borzi še ni dvignila, kar mu je dalo priložnost nakupa dodatnih delnic po atraktivnih cenah. Ista ugotovitev bi veljala za podjetje, katerega delnice bi sredi lastnih odkupov ostale nespremenjene. Takole je Buffett rekel: »Ko Berkshire kupuje delež v podjetju, ki odkupuje lastne delnice, upamo na dva dogodka; prvič, da dobiček podjetja ne skoči takoj, ampak čez čas; in drugič, da je delnica nekaj časa na borzi neopažena.« Zatem investitor razlaga, da bo IBM v naslednjih petih letih za odkup porabil več kot 50 milijard dolarjev in se sprašuje: »Kaj si želi dolgoročni delničar, kakršen je Berkshire, v tem času? Upamo, da bo delnica IBM-a v naslednjih petih letih na borzi životarila.«⁴⁹

V svetu, ki je obseden s kratkoročnimi donosi, je želja po večletni stagnaciji delnice na borzi malce nenavadna. Toda za resnično dolgoročnega investitorja je takšno razmišljanje racionalno. Buffett nas popelje skozi matematične izračune: »Če je povprečna cena delnice IBM 200 dolarjev, bo podjetje odkupilo 250 milijonov delnic za 50 milijard dolarjev. Posledično bo v obtoku še 910 milijonov delnic in mi bomo 7-odstotni lastniki. Če bo cena delnice prihodnjih pet let v povprečju 300 dolarjev, bo podjetje odkupilo le 167 milijonov delnic. To bi po petih letih pomenilo okoli 990 milijonov delnic v obtoku, od česar bi jih mi imeli 6,5 %.«⁵⁰ Razlika je za Berkshire občutna. V primeru nižje borzne cene bi Berkshire prišel do 100 odstotkov večje udeležbe v dobičku IBM-a, kar bi notranjo vrednost njegovega deleža povečalo za 1,5 milijarde.


Načelo obetavne prihodnosti

Buffett je priznal, da se je IBM-a lotil pozno. Podobno kot pri Coca-Coli leta 1988 in Burlington Nortehrn Santa-Fe leta 2006, katerih poročila je bral že prej, je tudi v tem primeru dolgo trajalo, da se mu je posvetilo. Posvetilo se mu je neke sobote marca 2011. Buffett glede tega citira Thoreauja: »Ne gre za to, kaj gledaš pri zadevi, temveč kaj vidiš.« Na CNBC je priznal, da ga je streslo, »ko je ugotovil konkurenčne prednosti IBM-a pri pridobivanju in obdržanju kupcev.«⁵¹

Informacijska tehnologija je dinamična in gonilna panoga znotraj tehnološkega sektorja. Nihče v tej panogi ni večji od IBM-a.⁵² Panoga je težka več kot 800 milijard dolarjev in zajema širok spekter storitev, ki jih lahko uvrstimo v štiri kategorije: svetovanje, sistemske integracije, IT outsourcing in outsourcing poslovnih procesov. Prvi dve skupaj prispevata 52 odstotkov k prihodkom IBM; 32 odstotkov prihaja od IT outsourcinga in 16 odstotkov od outsourcinga poslovnih procesov. Pri svetovanju in sistemih je IBM številka ena v svetu – 38 odstotkov večji kot naslednji konkurent, Accenture. V IT outsourcingu je prav tako vodilni v svetu oziroma 78 odstotkov večji od naslednjega tekmeca, Hewlett-Packarda. Pri poslovnih procesih je IBM sedmi na svetovni lestvici, izza Teleperformance, Atento, Convergys, Sitel, Aegis in Genpact.

Informacijska tehnologija se dojema za rastočo panogo znotraj tehnološkega sektorja. Medtem ko sta sektorja hardware in polprevodniki bolj ciklične narave, je storitveni sektor veliko bolj stabilen. Informacijska tehnologija je bolj prožna, ker so prihodki iz njenega naslova povezani z nedotakljivimi stroški velikih korporacij in države. Svetovanje, sistemske integracije in informacijska tehnologija so kot trdnjava, obdana z jarkom. Po mnenju Gradyja Burketta, direktorja za tehnologijo pri Morningstar, so neotipljiva sredstva kot ugled, reference in povezave s strankami jedro trdnjave. Pri outsourcingu informacijski tehnologiji stroški prehoda na drug sistem in velike dodatne prednosti ustvarjajo svoj lasten trdnjavski jarek, ki zagotavlja IBM-u dolgoročne povezave s svojimi kupci. Edino relativno majhno področje outsourcinga poslovnih procesov ni povezano niti z neotipljivimi sredstvi niti s stroški prehoda.

Po mnenju firme Gartner, vodilnega svetovnega raziskovalca in svetovalca za informacijsko tehnologijo, bo celotni trg informacijskih storitev rasel povprečno 4,6 odstotka letno z 844 milijard v letu 2011 na 1,05 bilijona dolarjev v letu 2016.


Načelo dobičkonosne marže, donosa na kapital in enega dolarja

Odmik od tehnologije hardware k svetovanju in softwareu je začel že Lou Gerstner, pospešil pa Sam Palmisano. IBM se je transformiral iz nizkodonosnega dela tehnološkega sektorja k visokodonosnemu, stabilnemu svetovanju, sistemskim integracijam in informacijski tehnologiji. Ko je Gerstner leta 1994 določal smer podjetja, je donos na kapital IBM-a znašal 14 odstotkov. Ob njegovi upokojitvi, leta 2002, se je ta povečal na 35 odstotkov. Palmisano je nadaljeval v enakem slogu in donos še povečal; ob njegovi upokojitvi leta 2012 je dosegel že 62 odstotkov.

Del povečanja dobička na knjigovodsko vrednost se lahko pripiše dramatičnemu zmanjšanju števila delnic. Vendar je pomembneje k temu botrovala odločitev vodstva, da opusti nizkodonosne posle in se močneje usmeri na donosnejše posle consultinga in outsourcinga. Leta 2002 je bila dobičkonosna marža IBM-a 8,5 odstotka, deset let kasneje pa se je skorajda podvojila na 15,6 odstotka.

V desetih letih, od leta 2002 do leta 2011, je IBM ustvaril 108 milijard neto dobička. 20 milijard je plačal delničarjem v obliki dividend, 88 milijard pa porabil za kapitalske investicije, prevzeme in odkupe lastnih delnic. V tem času se je tržna vrednost podjetja povečala za 80 milijard dolarjev. To ni ravno v skladu s pravilom enega dolarja, vendar če upoštevamo, da je bilo preteklih deset borznih let slabih za velika podjetja, je številka še vedno vredna spoštovanja.


Načelo določitve vrednosti

Leta 2010 je IBM ustvaril 14,8 milijarde dolarjev neto dobička. Za kapitalske izdatke je porabil 4,2 milijarde, kar je približno enako amortizaciji, ki je znašala 4,8 milijarde. Lastniški dobiček (owner earning) je bil tako 15,4 milijarde dolarjev. Kakšno podjetje je to, ki v enem letu ustvari 15,4 milijarde čiste gotovine? Po besedah Johna Burra Williamsa (in Warrena Buffetta) je notranja vrednost podjetja enaka …«


Cena: 22.00 € (5.280,00 SIT)

[naročite knjigo]

Borzna predavanja

Želite obiskati borzne delavnice, kakršne je pred več kot 50-timi leti slavni Warren Buffett?

Borzna literatura


» preverite naš izbor borzne literature


 
  © SOLECO, d.o.o., Vse pravice pridržane! izdelava spletnih strani novisplet